Množična udeležba na konferenci "Gluhi v Ljubljani nekoč in danes"

V četrtek, 16. oktobra 2014, je Slovenski etnografski muzej gostil dogodek, ki je za slovenski prostor eden redkih. Konferenca z naslovom Gluhi v Ljubljani nekoč in danes je celostno obravnavala tematiko gluhih in naglušnih z različnih vidikov od zgodovine do tehnologije. Uvodoma so zbrane pozdravili tudi ga. Špela Spanžel (generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino), dr. Bojana Rogelj Škafar (direktorica Slovenskega etnografskega muzeja) in g. Boris Černilec (direktor Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana). Vsi so izpostavili pomembnost dogodka, predvsem z družbenega in kulturnega vidika, saj imajo tudi gluhi svojo zgodovino, za katero je pomembno, da jo predstavljalo tudi slišečim.

Program je zajemal različne vidike in perspektive gluhih in naglušnih oseb. Tako so udeleženci dobili vpogled v zgodovino gluhih, kako je nastal Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, ki so ga prej imenovali Gluhonemninca, kako je bilo s tolmači v Ljubljani in kakšna je jezikovna politika, ki obravnava področje slovenskega znakovnega jezika. Prav tako je bilo predstavljeno stališče duhovnikov, ki so bili na področju dela z gluhimi in naglušnimi osebami že v preteklosti zelo dejavni. V okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam je bila s strani pripravnic kustodinj dokumentalistk in gluhega študenta pripravljena razstava Fotografske podobe iz življenja gluhih in naglušnih v Ljubljani, ki je tematsko dopolnila konferenco.

Organizator, to je Društvo učiteljev gluhih Slovenije, je želel izpostaviti tudi pomemben vidik uporabe tehnologije in pri obiskovalcih spodbuditi razmišljanja o gluhih kot del družbe. Gluhofon, TIPK TV, spletna omrežja in videokonference so orodja, preko katerih lahko gluhi komunicirajo. Poleg tega pa je bila ves čas konference prisotna tudi zapisnikarica, tako da so lahko gluhi spremljali konferenco v pisani besedi.

Udeležba in odziv na konferenci je organizatorjem lahko potrdil, da so tovrstni dogodki v slovenskem prostoru izrednega pomena, ne samo, ker predstavljajo gluhe kot del družbe, temveč kot kulturne skupine, ki predstavljajo temelj močne, vitalne skupnosti danes. In na ta način lahko v sodelovanju z različnimi skupnostmi prispevamo h krepitvi zavesti teh skupnosti.


Zbrane je uvodoma nagovoril tudi direktor Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, gospod Boris Černilec.


Slavko Pavlič je spregovoril o gluhih nekoč in danes.


Na konferenci je bila prisotna tudi zapisnikarica, tako da so lahko udeleženci konferenco spremljali tudi v pisani besedi.


Ljubica Podboršek je spregovorila o prvih tolmačih v Sloveniji.


O jezikovni politiki in odnosu do slovenskega znakovnega jezika je več spregovoril Marko Stabej s Filozofske fakultete v Ljubljani.


Pater Bogdan Knavs ogromno svojega dela posveča gluhim in naglušnim osebam.


Katarina Nahtigal (SEM) je predstavila usposabljanje za kustodinjo dokumentalistko, ki poteka v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam.


Gašper Rems, gluhi študent restavratorstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, je udeležencem predstavil metodologijo zbiranja dodatnih informacij o fotografijah in koncept razstave.


Odzivi na razstavo so bili zelo pozitivni.


Razstava je na ogled v upravni stavbi SEM.


V obliki videokonference je potekalo predavanje Arunasa Bražinskega z Univerze Kaunas v Litvi.


Živa Ribič z Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana je predstavila otroške znake in sproazumevanje z dojenčki.


O Gluhofonu sta več spregovorila Petra Rezar in Simon Hauptman (Društvo učiteljev gluhih Slovenije).


Kako je z uporabo spletnih družbenih omrežij med gluhimi je spregovorila Ines Kožuh (Fakulteta elektrotehniko, računalništvo in informatiko).


Bojan Mord, ustanovitelj TIPK TV d.o.o., je spregovoril o mediju za gluhe in naglušne ter slepe in slabovidne. Predstavil je tudi načine, kako se televizijski oglasi tako v opisu kot prevodu prilagodijo gluhim in naglušnim.